Rudi [eligo: TRIPTIH AGATE SCHWARZKOBLER


@IVLJENJE
Rudi [eligo se je rodil 1935 v Su{aku. Srednjo {olo je obiskoval na Jesenicah in v Tolminu, v Ljubljani pa {tudiral filozofijo in psihologijo na filozofski fakulteti in diplomiral 1960. Od leta 1962 je predavatelj statistike na Visoki {oli za organizacijo dela v Kranju. V razgibanem kulturnopoliti~nem obdobju leta 1988 (ljubljanski proces, ustavni amandmaji) je bil vsestransko zavzeti predsednik Dru{tva slovenskih pisateljev.


DELO
Pisateljsko pot je za~el s kraj{imi proznimi deli, s katerimi je sledil modernisti~ni literaturi; francoskemu novemu romanu, temelje~emu na natan~ni opisnosti in odsotnosti psihologije.
[eligove literature javnost ni `e od za~etka sprejemala naklonjeno. Da bi se pisateljsko uveljavil, je potreboval leta, dokler se ni leta 1964 rodila na Slovenskem nova generacija, neposlu{na o~etom, odprta do spreminjajo~ega se sveta. Ta generacija je znala brati [eligovo prozo in v nji zagledala svoj svet in svoj na~in izra`anja. Tako je [eligo postal uveljavljen avtor.
Sodeloval je pri razli~nih revijah, kjer je objavljal svoja dela; avantgardna Revija 57, kjer je bil tudi ~lan uredni{kega odbora. Po ukinitvi je sodeloval pri Perspektivah (objavil novelo Dva in gora (1962)), nato pa se je pridru`il Problemom (objavil novelo Februar (1966)), kjer je postal glavni urednik.
Prvo knjigo je izdal leta 1966: roman Stolp, kjer uporabi motiv dela, ki ga kritizira kot nekaj mehanskega, ki je pri ~loveku izklju~ilo namen, veselje, strast. Druga knjiga je bila zbirka {estih novel Kamen (1968). Naslov je simboli~en, pomeni pa ~loveka, ki je melanholi~en, nemo~en, brez na~rtov, brez kriti~ne distance; skratka, je kot kamen. V kratkem romanu Ali naj te z listjem posujem (1971) opisuje dve najstnici, hipijevki, ki ~akata ob cesti, da bi ju kak voznik vzel s sabo. Napisal je {e roman Rahel stik (1975) in novelo Triptih Agate Schwarzkobler (1968), zbirko novel Poganstvo (1973). Pisal pa je tudi drame: Kdor skak, tisti hlap (1973), ^arovnica iz Zgornje Dav~e (1977), Lepa Vida (1978), Svatba (1980), Slovenska savna (1987), Vol~ji ~as ljubezni, v katerih je tudi nadaljeval radikalno kritiko slabe dru`be, s katero je za~el `e v Stolpu.


TRIPTIH AGATE SCHWARZKOBLER
Pripoved, ki jo je avtor kasneje ozna~il kot kratek roman, je prvi~ iz{la leta 1968, predstavlja pa enega od vrhov [eligove pripovedne proze in {tejemo jo med temeljna dela slovenskega modernisti~nega pisanja. Sestavljena je iz treh poglavij, vsako od teh opisuje polo`aje, v katerih se znajde junakinja, mlada uradnica. @ivljenjske polo`aje opisuje v doslednem reisti~nem slogu, obenem pa tako, da zraste celota v prikaz `ivljenja v sistemu sodobne tehni~ne dru`be. Reizem se kombinira s karnizmom (carne, carnis = meso). Za karnizem pa je zna~ilno, da je spolna sla, ki jo popisuje, mehanska, niti ne biolo{ka. Glavna misel Triptiha je v tem, da je ~lovek samo predmet med predmeti, tudi ni njihov gospodar, da svet v bistvu gospodari nad njim, ~lovek sam pa se tega niti ne zaveda. ^lovek je popredmeten (reificiran). Ta ideja pa pomeni zanikanje antropocentri~nega nazora, ki pravi, da je ~lovek sredi{~e sveta. Veliko izvemo o predmetu dogajanja, ni~ pa o celotnem dogajalnem prostoru, kjer se predmet nahaja; ta prostor pa niti ni pomemben. Svet je umeten, proizveden, neizviren. Tak na~in razmi{ljanja je zajel v {estdesetih letih francoske pisatelje in preko njih tudi slovenske. Pri [eligu pa se mora bralec mu~iti, da bi razumel njegov slog in to njegovo popredmetenost.
Triptih Agate Schwarzkobler je danes `e klasika. Modernizem, ki mu je [eligo pripadal, je v dveh desetletjih obstoja postal `e tradicija. V Triptihu ni ~utiti skorajda ni~ ve~ eksperimentalnega, izzivalnega, {kandaloznega, nenormalnega, kar je pomenil v~asih, ~eprav je opaziti veliko razliko med njim in realisti~no prozo.


ZNA^ILNOSTI TRIPTIHA
Vse je popisano logi~no in skladno in zelo detajlirano. Tu gre za prozo, v kateri stvari govorijo same. Tekst je na videz pisan v realisti~nem slogu, vendar nam ne daje nobene opore, ki smo jo vajeni iz realisti~ne proze. Dlje ko prodiramo v besedilo, manj vemo o njem. Besedilo lahko povzro~i pri bralcu celo blokado branja, ker je navajen ~asovnih in krajevnih opredelitev in dopolnjevanja teh spremenjivk.
Agata dolgo sploh ni omenjena in nikoli je ne opi{e v celoti. Najprej je omenjena kot `enska, nato kot agatasto telo, nikjer je ne imenuje Agata; da ji je tako ime, izvemo samo iz naslova pripovedi; pa~ pa govori o njeni obleki, zagoreli ko`i, o rokah in o~eh. Iz tak{nega na~ina poimenovanja lahko sklepamo, da glavna oseba sploh nima lastnega imena, kar je v skladu z idejo o popredmetenem ~loveku.
Glavna metafora pripovedi je ~rn ko{at {lem las, ki se pojavlja v ve~ razli~icah. Skoznjo se zrcali trdnost junakinje, ki pri~ne slabeti {ele po spolnem aktu. Obstaja povezava med nasiljem, ki ga je do`ivela Agata, in rahljanjem njene pri~eske. V Triptihu ni enega samega direktnega pogovora, kar pomeni, da stavki niso izraz kakega smiselnega globjega sporo~ila.


GLAVNA OSEBA AGATA SCHWARZKOBLER
[eligo Agate ne popisuje na obi~ajen na~in, utrujeno, naveli~ano, povpre~no in bi jo s tem opredelil kot {ibko bitje. Dvoumnost je element Triptiha od samega za~etka, saj bralcu ni jasno, kaj je Agata, ali je sre~na ali nesre~na.
Agatine zgodbe skoraj ni. Pride v slu`bo, opravlja rutinske posle, odide iz slu`be, obi{~e lokal, gre po cesti, gre v kino, se pusti odpeljati v gozd, koitira, odide pono~i na nedokon~ano stolpnico. Samo en dan `ivljenja.
Agata je skrajno nemo~na in vendar ta njena nemo~ sploh ni poudarjena. Agata je `rtev, in kdor je `rtev, je v svetu pasiven, dopusti, da ga svet pregazi. Kdor je pasiven, je brez volje, ni~esar ne stori, da bi kakor koli spremenil svoj polo`aj. Nasprotno pa Agata nenehno in zavestno vpliva na svojo usodo. Junakinja venomer niha med akcijo in opazovanjem, brez akcije. Drugi del je s stali{~a Agate najbolj trpen, neznanec jo proti njeni volji spolno zlorabi. A vendar se Agata odlo~i za dejanje, zbere se, si za{ije obleko in odide. Njena tragika izvira iz nasprotja med tendencami sveta in njenimi zasebnimi `eljami, ki so zavrnjene.


KRATKA VSEBINA TRIPTIHA
V pripovedi so prikazani polo`aji, v katerih se znajde junakinja, mlada uradnica. V prvem poglavju je prikazano `ivljenje v pisarni, kjer so vsi uslu`benci v uradu odtujeni ustvarjalnemu delu. Vsi se na razli~ne na~ine izogibajo delu: uradni~ine kolegice se podijo po prostorih za rde~im balonom, {ef se prepu{~a ~utnosti, ko zagleda uradnico, ki gleda skozi okno. Mlada uradnica bi skoraj postala spolna `rtev zaradi svoje dru`bene podrejenosti na delovnem mestu.
V drugem poglavju gre z Jurijem, ki je gotovo njen fant, v kino. To je njegova premi{ljena poteza, da se za~ne tam predajati ~utnosti v obliki petinga. Agata se temu upira, Jurij pa postaja vedno bolj nasilen. Agata se znajde v podobnem polo`aju kot dopoldne, na delovnem mestu, ko bi skoraj postala predmet {efove spolne sle. Vzroki njenega upiranja niso znani, najbr` se ji zdi javni prostor neprimeren. Agata se upira, da ne bi postala predmet drugih ljudi. Ker postaja Jurij vedno bolj nasilen, pobegne pred njim iz kina. Skrije se v restavraciji. Odpelje se z avtom neznanega mo{kega, ker se je najbr` bala Jurijevega zasledovanja, morda pa ji je ugajalo neznan~evo za~etno kavalirstvo. Vendar Agati zopet preti pola{~anje, ki ho~e narediti iz nje predmet neznan~evega spolnega u`ivanja. Njeno upiranje polagoma slabi. Neznanec jo ustrahuje z nasiljem. V avto jo je vzel, ker je mislil, da je prostitutka. Agata ne sodeluje v spolnem aktu, prevzela jo je popolna apati~nost. Spolni akt z njo je zanj ena oblika storitvenih dejavnosti, zato ji pla~a kar z veri`ico. Agata je postala predmet, tragi~na `rtev.
V tretjem delu pa izvemo, kako je potekal Agatin notranji zlom, ko se je po tragi~nem dnevu zatekla v nedograjeno stavbo v bli`ini mestnega vodovodnega stolpa. Njen jok je zunanji znak njene notranje prizadetosti. Z nasilnim spolnim aktom je do`ivela travmo. Depresijo skusa prepre~iti s pou`itjem dveh bledih ro`natih {esterokotnih tablet, toda depresija se spremeni v {ok. Zaradi vsega tega izgubi za nekaj ~asa nadzor nad seboj. Vendar se `ivljenje nadaljuje, svet obstaja {e naprej kljub posameznikovim osebnim zlomom. To je tudi Agatino spoznanje in ponovno vstopi v svet, ki jo je prej{nji dan skoraj uni~il.


PARALELE MED TRIPTIHOM IN TAV^ARJEVO VISO[KO KRONIKO
Najprej je vidna oblikovna podobnost: Tav~ar je nameraval napisati Kroniko kot trilogijo. Trodelnost je o~itna tudi v [eligovem delu, vsak del zajema del dneva, ki ga pre`ivlja glavna oseba: prvi del: dopoldne - delo, drugi del: popoldne - ljubezen in spolno nasilje, tretji del: no~ - trpljenje in nazadnje samoobvladovanje. Druga podobnost pa je usoda junakinj, Tav~arjeve Agate Eme Schwarzkobler in soimenjakinje pri [eligu. Obe sta podvr`eni moralni preizu{nji, ena ~arovni{tvu, druga posilstvu. Tudi razkol med junakinjama in od njunega trpljenja ravnodu{nim svetom je izra`en s podobnimi izraznimi sredstvi. Obe potem opazujeta brezbri`no naravo in v stiski ostaneta sami. Nasilje pri obeh povzro~i mo{ki, trpljenje pa ju obe zlomi; ne Tav~arjeva, ne [eligova Agata po stra{ni preizku{nji nista ve~ tisto, kar sta bili prej.


REIZEM
Reizem (lat. res = stvar, re~, predmet) je smer in slog v slovenski avantgardni literaturi, ki se je razmahnila okrog leta 1970. Najzna~ilnej{e poteze reisti~nega sloga so nadome{~anje psiholo{kih opisov z zapisovanjem samo ~lovekovega okolja, opisovanjem predmetov v njem ali pa posameznih delov in trenutkov ~lovekovega delovanja ali pa ~loveka kot telesa. Celoten tradicionalen opis ~loveka kot dejavnega bitja, ki zavestno deluje, sku{a reizem nadomestiti z na~inom, ki izlo~a ~loveka in zavest iz dogajanja. ^lovek izgubi osrednjo vlogo med stvarmi, postane tudi sam bolj re~. ^lovek je tako ujet v moderno dru`bo, da nima ve~ pomena zavestno delujo~ega osebka. Izvor reizma pa je v francoskem novem romanu.


VIRI IN LITERATURA
1. Rudi [eligo: Triptih Agate Schwarzkobler. Knji`nica Kondor 205. Mladinska knjiga 1982. Taras Kermauner: Med nemo~jo in fascinacijo. Denis Poni`: Zrenje Agate Schwarzkobler. Str. 81-118
2. Marjan Dolgan: Pripovedovalec in pripoved. Zalo`ba Obzorja Maribor, 1979. Str. 84-106
3. Stanko Jane`: Poglavitna dela slovenske knji`evnosti. Zalo`ba Obzorja Maribor, 1987. Str. 494-496
4. Kol{ek, Kos, Lah, Logar, [imenc: Berilo 4. Srednje izobra`evanje. Zalo`ba Obzorja Maribor, 1990. Str. 93, 94


Sestavil:
Sa{o Flei{er

Kranj, marec 1991
