TARTUFFE

* Moliere, Tartuffe, zaloba Mladinska knjiga 1994

* AS BRANJA: popoldanske urice

* VTISI OB PREBRANEM DELU: Ob branju dela sem se nauil to, da tujcu ne sme tako verjeti. Lahko mu verjame, e ti to dokae. Izvedel sem tudi, kako so bili vasih otroci nesreni, ker so jih stari poroili po svoji volji.

* GLAVNE OSEBE: Orgon - je bil Elmirin mo, Damisev in Merijanin oe ter lovek, ki je na slepo verjel Tartuffu. Orgon je bil zelo naiven, do sorodnikov nepravien, radodaren do Tartuffa. Marijana - ljubica Valerja. Bila je ljubea, bala se je oeta in se mu ni uprla, ko bi se, po mojem, morala. Tartuffe - je bil siromak, ki ga je dobri Orgon sprejel k sebi, ga ljubil kot lastnega sina. On pa je to dobroto zelo nesramno izrabil.

* KRATKA OBNOVA: Orgon je v svojo hio sprejel siromaka Tartuffa, ki je bil navzven dober lovek, v resnici pa podle. Orgon in Tartuffe sta postala dobra prijatelja in Orgon ga je vzljubil kot lastnega sina. Zato je Tartuffa hotel poroiti s svojo herko Marijano. Ker se Marijana ni hotela upreti oetovi elji, ji je pomagala mati, da je dokazala, kaken je Tartuffe v resnici. Orgon ji ni verjel in je dal vse imetje zapisati na Tartuffa. Ta pa je nesel kralju neke papirje, ki jih je hranil Orgon, da bi ga zaprli. Kralj je Tartuffa prepoznal in ga dal zapreti. Tako je bil Orgon zopet na svoji domaiji sreen z druino in zetom Valerjem.

* LEPE MISLI: Potenjaka svet z zavistjo gleda.





MATIEK SE ENI

* Anton Toma Linhart, Ta veseli dan ali Matiek se eni

* AS BRANJA: zveer

* VTISI OB PREBRANEM DELU: ivljenje je res zapleteno. Tudi ta igra obravnava resno ivljenjsko vpraanje, ki se razrei pravino, na komien nain in tako se tudi zaplete. Ve mi je, da je delo zanimivo, kratko in jedrnato.

* OZNAKA OSEB: Matiek je trden mo, ki ne dovoli, da bil ga malovrednotili. Ker pa je samo grainski vrtnar, si ne more dovoliti, da bi svojim gospodarjem nasprotoval, ampak jim nastavlja pasti ter jim nagaja. Nihe mu ne more ob tem niesar spodnesti. Neka je nena oseba, mehkega srca. Svojo ljubezen je naklonila le Matiku. To je zaupala grofici in postala njena prijateljica. Bila je pametna in iznajdljiva.

* KRATKA OBNOVA: Matiek in Neka se nameravata poroiti. Oba sta bila le grainska pomonika, zato je bilo to malo teko. Veliko so jima nasprotovali, imela pa sta tudi nekaj spodbud. V Neko se je zaljubil tudi sam grof in ji je to izdal, seveda tako, da grofica tega ni vedela. Matiek in Neka se imata zelo rada, pa se vendar kar naprej zbadata in lasata. V igri se spletajo in razpletajo ljubezenske zgodbice, prijateljstva in nagajanja. Nekina vztrajnost kae na to, da hoejo enske enak poloaj kot moki. Baron in pomonik uek sta Matiku nastavila past. Matiku se prikae nepriakovana ovira, ki ima korenine v preteklosti. Smrekarica uveljavlja svoje pravice do Matika, ker mu je neko posodila 200 kron. Neka obljubi baronu sestanek v parku, hkrati pa ga naredi ljubosumnega, ko mu namigne, da gospa rada vidi tudenta Tonka. Baron je res sumniav in jo zalezuje. Ko misli, da je zasail gospo s tudentom, se mu ta izmuzne. Matikova spletka je uspela. Baron ne pozabi osramotitve pred eno, mora pa privoliti v slovesno zaroko. Sedaj mu na pomo pride Smrekariina toba, kar pa mu je tudi najpomembneje. Na koncu se Neki in Matiku odpre pod do poroke.


KRST PRI SAVICI

* France Preeren, Krst pri Savici

* AS BRANJA: popoldne

* VTISI OB PREBRANEM DELU: Delo je zelo zapleteno in teko razumljivo. Motile so me stare, nerazumljive besede in niso mi bila ve stara imena.

* OZNAKA OSEB: Bogomila je bila lepa in pametna. Oarala je marsikaterega mokega, a zaljubila se je le v rtomirja. Molila je zanj, da bi se iv vrnil iz bojevanj. Pomenil ji je zelo veliko in redno je hrepenela po njem. rtomnir je bil moan bojevnik, ki je bil nepremagljiv. Boril se je za pravico kranske vere. Verjel je vase in v svoje bojevnike. Na vsak nain je hotel zmagati. Mono je ljubil Bogomilo in sama misel nanjo ga je reila smrti.

* KRATKA OBNOVA: Delo govori o rtomirju, ki se bori za kransko vero. Njegovih bojevnikov ni bilo veliko, zato jih je Vajhun premagal. Ta se je boril za pogansko vero. V tej bitki je preivel le rtomir, pobegnil je na nek otok, kjer se je zaljubil v Bogomilo. Ljubezen je bila obojestranska. Vrniti se je moral v boj. Bogomila moli, da bi se vrnil, ker hrepeni po njem. Le da bi se vrnil, poroila se tako ne bo z njim. rtomir je bil poraen. Narediti eli samomor, a se premisli, ko se spomni nanjo. Vrne se v njen objem, a ona se mu izmuzne. Pove mu dejstvo, da je postala kristjanka. Prav tako ga je presenetila novost o poroki, ki ne bo nikoli ivrena. Prepriala ga je, da se je tudi on dal krstiti. Oba sta postala kristjana in verjela sta v posmrtno ivljenje, ki jima bo prinesla sreo in veliko ljubezni. Poglobljena v lepe misli o onem svetu sta se razla in nikoli ve sreala.


PLA

* Nikolaj Vasiljevi Gogolj, Pla

* AS BRANJA: nedelja popoldan

* VTISI OB PREBRANEM DELU: Malce me je presenetilo dejstvo, da ena povprena oseba ivi le za en pla in brez njega umre. To se je zgodilo Akakiju, ki se je boril za svojo sreo. Njegova skromnost je obudovanja vredna. Kajti mar mu ni bilo za ni drugega, kot le za pla in od ivljenja ni priakoval ni posebnega.

* OZNAKA GLAVNE OSEBE: Akakij Akakijevi je glavna oseba v vlogi preprostega, revnega uradnika. Malokdo je opazil njegovo skromnost in ga tudi spotoval. Nikoli se ni obraal vijemu sloju, ki so v primerjavi z njim sluili mastne denarce, temve se je vsak dan znova sooal z raznimi dejstvi.

* KRATKA OBNOVA: Akakij je reven, preprost uradnik. ivel je skromno, zato ni nikoli priakoval neesa posebnega od ivljenja. Mar mu ni bilo za dejstvo, da se mu vsi posmehujejo. Njegovi dnevi so potekalo monotono, dokler ni prila zima. Prielo ga je zebsti, zato je moral h krojau, da mu zakrpa stari pla. Ta je menil, da sam trud ni vreden vsega tega. Preprial je ubogega revea, da si da narediti nov pla. Konno je zbral denar in si priskrbel pla, ki mu je zarisal nepriakovano usodo. Sodelavci so ga obudovali in ga povabili na zabavo. Ko se je vraal domov, sta mu dva neznanca ukradla pla. Akakija je to zelo strlo, zbolel je in umrl. Toda vrnil se je kot duh in pokazal tatovoma, kar jima gre.




GOSPA BOVARY

* Gustave Flaubert, Gospa Bovary

* AS BRANJA: popoldne

* VTISI OB PREBRANEM DELU: Delo se prepoasi odvija, zato me je kar nekajkrat minila volja do branja. Toda na koncu je postalo bolj zanimivo, ko se je vse skupaj razpletalo. Spoznal sem predrznost gospe Bovary, njeno razsojanje in obsojanje moa. Vrtela ga je okoli prsta, on ap tega ni opazil, ker jo je preve ljubil, bil pa je tudi ubogljiv in tih.

* OZNAKA OSEB: Ema je bila predrzen, skorajda brezsren tip enske. Bilo je zelo grdo od nje, ko se je za Charlesovim hrbtom prijetno zabavala z drugim mokim. Kljub njeni krutosti se mi je na samem koncu zasmilila. eprav je bila na zaetku odlona, je na koncu njena mo popustila. Ni mogla obvladati posledic in podala se je v smrt. Razoaran sem bil nad njenim nematerinskim obnaanjem, nikoli se ni posvetila svoji herki.

* KRATKA OBNOVA: Charjes, ubogljiv ter marljiv sin se sprva poroi z bogato starko, ki kmalu umre. Med tem se zagleda v Emo in jo kasneje zasnubi. Prav kmalu Emi ni ne odgovarja. Bila je ivna in izbirna. Njuna herka ni bila sad njune ljubezni, temve neprevidnosti. Ker Charlesa ni bilo veliko doma, je imela Ema dovolj asa, da se povee z drugimi vaani. V ivljenju so jo spremljale tevilne nesree, teave in razoaranja. Tako kot Rodolph jo je tudi Leon pustil na cedilu. Od vsega skupaj se ji je zmealo in se je zastrupila. Ljudje so jo imeli radi, saj je bila oarljiva in lepa. Borili so se za njeno ivljenje. A zaman. Njeno srece je nehalo biti, kmalu za njenim pa tudi Charlecovo. Njuna hi je postala sirota, za katero je skrbela revna teta.

VISOKA KRONIKA

* Ivan Tavar, Visoka kronika

* AS BRANJA: knjigo sem prebral v enem tednu.

* VTISI OB PREBRANEM DELU: Ta roman me je presenetil, ker sem mislil, da bo dolgoasen, toda bil je zanimiv. Mogoe so nekatera dejanja preve podrobno opisana. Bilo mi je ve tudi to, da ob delu ni bilo treba razmiljati, ker je bilo razumljivo napisano.

* OZNAKA OSEB: Izidor je spotoval svojega oeta, nanj je bil tudi ponosen, a se ga je tudi bal. Spotoval je njegova mnenja in vedno storil, kar mu je bilo reeno. Bil je poln ljubezni, toda tudi neodloen in pomalo sebien. Pazil je na svoj ugled. Polikarp je bil Izidorjev in Jurijev oe. Bil je gospodovalen. Kot po notranjosti, je tudi po zunanjosti zgledal grob in vsemogoen. elel si je bogastva in naredil je mnogo grehov. Agata je nena in ljubea oseba. Bila je marljiva in ubogljiva. Ljubiti in to pokazati je znala z vsem srcem. Nikomur ni hotela ni alega storiti.

* KRATKA OBNOVA: Dogajanje v romanu je postavljeno v as po tridesetletni vojni. Zgodbo pripoveduje Izidor, sin visokega gospodarja Polikarpa Khalana. Ta si je posestvo prisluil z zloinom in goljufanjem, kar ga je na koncu kaznovalo. Na smrtni postelji Izidorju pove resnico in ga roti, naj se omoi s herjo rtve, katero je tudi ogljufal. Izidor je mislil, da bodo s tem oprani oetovi grehi. Agata mu je prirasla k srcu, a z njo  je izgubil velik del sebe, kajti obtoena je bila arovnitva in zatem oproena. Najbolj bolea je bila poroka z Jurijem. Prepustil jima je neko oetovo, a sedaj svojo posest. Odel se je bojevati, doma pa ga je akala Margareta, s katero se je poroil in z njo imel otroka.
