

   PSIHOLOGIJ EKONOMSKI VREDNO 
            I DEJAVNIKO          
       denar cene reklame

 

 Dena s  zgodovin pojavlj ` pr anti~ni narodih i zgodovin p 
vemo d j {el  srednje  vek vpelja denarn gospodarstv 
Frideric  II N zahod s p preseljevanj narodo nov ljudstv vsa 
{ deln vztrajal  svoje naravne gospodarstvu                    
  Tud  na kme j vs d  razpad  Avstrij ime prete`n naravno  
n  denarno izmenjav  ekonomski vrednot npr. sodarj j pla~a 
so  p{enico(enak prostornine) del j povrni   drugi  delo ipd  
 iste ~as j bil  obtok ` denarn izmenjav  j bil denarj { 
zel malo takratn valut j bil dra`j o vsak dana{nj valute.
  N za~etk j bi dena l kova i njegov vrednos j bil odvisn 
o dragocenost kovin sam i kater j bi kovan npr. zlatniki 
srebrniki bakren i `elezn novc itd Dena j nat  prehodo i 
kovance  bankovc izgublja vrednost  papirje s njegov vrednos 
zni` dobesedn n papirn vrednost  papirnati denarje s za~enj 
nage razvo ban~ni{tva(o to im bankovec)  pojavo ban~ni{tv p 
s za~enjaj tud denarn borze 
  Rotiranj valu n borz j izrazit psiholo{k proces dvig i 
padcvalu namre~nis  ni  drugeg  ko subjektivn vrednotenje n
sam gospodarskih pa p tud politi~nih socialni i drugi razmer 
 subjektivnost teg po~etj pri~ tud to d s pre desetletj { 
upo{teval t.i zlat podlag valute medtem k dane  te nih~ ve 
n govori.
  Dandane j o~ite nenehe preho i naravneg gospodarstv  vedn 
bol oddaljen denarn gospodarstvo Nekda s kovine bol al man 
`lahtne { predstavljal nek vrednost papirna dena p j dejansk 
l nakaznica k j ko papi malon ni vredna [ dlj o naravni 
vredno gr ban~n gospodarstvo k posluj tako d nit bankovce n 
treb videti Vi{e teg j opravljanj poslo bre kritja kajt l 
p te lahk govorim  miljardah izgub.
  Dena predstavlj  svoj simboli~n vrednost socialn oblast.
  Tak nastaj posebn psihologij finan~nika dena s j tak 
osamosvojil d ` gol denarn ustanova banka predstavlj 
produktivn podjetj bre materialneg blag-zgol n papirju 
Finan~nik banki im opravk l  denarnim transakcijam i j tak 
o podjetni popolnom druga~ usmerje ko npr podjetni  tovarni.



                     Psihologij cen

 
  psihologij ce s s ` intenzivn ukvarjal vodiln ekonomsk 
psihologi  tak  npr  Reynau nastan  i oblikovanj  ce ozk 
povezuj  ~lovekovi  vedenje i vid 'pra    te  to~k  en
prvi psiholo{ki revizi ekonoski mehanizmov'.
 N oblikovanje ce  mo~n  vpliv  mentaln energij akterjev ke 
ne t.i racionale ~love n kupuj na nek ceno(omejite virov i 
tud n po nek ceno(tveganj preslab kvalitete) Klju te 
~lovekov racionalnost p j pra individuale potro{ni najman 
racinalen.  
  zadnje ~as p j t podro~j prece natan~n obdela zlast Nell 
Molina T obravnav cen ko dejavni limite(meje) ko gibal i ko 
kazalc kvalitete.

Cen ko meje: Klasi~n ekonomsk teorij pravi d j povpra{evanj 




ve~j o nizki cena i obratno Tore j povpra{evanj  obratne 
sorazmerj  cenami Psiholo{k teorij p postavlj poje 
limite(meje i pravi d j povpra{evanj omejen tak navzgo ko 
nazdol 
 Povpra{evanj j n splo{n visok o nizki cenah utegn p bit { 
manj{ o { ni`ji cenah Cen predstavlj limit tak kada j 
prenizk ko kada j previsoka Pahlja~ ce j odvisn ` o sam 
cene ~ j pr cen npr 5 ~love pripravlje n zvi{anj al 
zni`an z 5 j pote pr cen 100.00 t odstopanj vsekako ve~je.
 Drug odvisnos j tud o pogostost ce-ljudj s z vsakdanj 
potreb{~in bol zanimaj ko z luksuzne man premo`n p tud 
postaljaj limit me najni`j i najvi{j cen ni`e 
 Tretj odvisnos p j o bli`in nakupa K gr z bli`nj naku j 
razdalj me najvi{j i najni`j cen z kupc manj{a ko p takrat 
 { n gr z neposredn nakup.
 Zaznavn selekcij pr informacija  cena im tud sme 
posplo{evanj-ljudj s pozanimaj z cen l nekateri artiklov(npr 
ladkorj i kave i ` govorij kak j vs drago.

Cen ko gibalo: 
      "Stva j vredn toliko z koliko s j d prodati." 
                                                       Aristotel

 Ljudj s t ustvarij prav hierarhij cen k p n konkretna pa 
p zgol primerjalna.
 Znan j d bol vle~ cena k j z desetink ni`j o okrogl 
vrednosti npr. 9'9 99' al 999'9 Znamk 10 100 10.00 ljudj 
te`k presko~ijo ~epra vsakd zas ve d prakti~n n noben 
razlike tod subjektivn j tak cen z 1 al 10 ni`ja  ZD npr 
 64 vse ce po okrogl {tevilk i l 1  ni~l n koncu 
 T n gr z prirojeno pa p z pridobljen navado  ljudj zarad 
eg vseen n kupujej ve~ ka j dokaza A Gabor 
 Obstajaj p tud nasprotn primeri k ljudj raj kupujejo ~ j 
dra`je l d gr  te primer zgol z izkazovanj status t.i jar 
gospode( ZD j bil t zaznavn pr avtomobilih) Obstajaj p tud 
eklam k ra~unaj pra  te(najdra`j parfum).

Cen ko zna kvalitete: Cen j lahk tud indikato kvalitete ka 
b bil tud najbol pravi~no H Henr pravi "^ poka`em strank 
cenej{ predmet ko  p g j pri~akoval vpra{a 'Al nimat ni 
bol{ega?'"   
 Strank o cen misl n kvaliteto ka j  sklad  pregovorom 
Mal denarja mal muzike.
 Z tak dojemanj imaj psiholog dv razlagi:
-teorij pripisovanj kje na b p zvez u~ine-vzro pripisova 
cen ko u~ink tud kvalitet ko vzrok
-teorij u~enj p kater slab izku{nj ~lovek u~i d s pocen 
slab kupuje
 Kvalitet ko tak izra` nek objektivn i stvarn destv artikla.



                      REKLAME


Ogla{evalc ekonomskeg blaga: Tehnik ogla{anj j dane  sredi{~ 
gospodarskeg razvoj i j kazale smeri prevladujo~i stremlje i 
trendov Zajem vs tr dejavnike proizvajalce 
posrednike(prodajalce i porabnike(kupce) sa predstavlj 
komunikacijsk zvez prvi dve  tretjim 
 Pr reklam igr psihologij pomembn vlogo ke gr ravn z t kak 
na reklam uspe{n deluj n njegov potrebe Teg d seda 




industrijsk psihologij n dovol znala ke j bil preve 
enostransk usmerjen n dobi~ek profit medte k b moral 
opravljat uslu`nosti 
 Reklam n zahod s obiln i ka nekak pretiravaj  potrebam p 
vi{je standardu nasprotn p j bil ozirom j {  nekdanji 
socialisti~ni dr`avah kje s trgovin slab zalo`en i j reklam 
popolnom nepotrebn i ~ b ` bil b pomenil nor~evanj i sameg 
ebe.

Podob podjetja(tovarne   reklami: @  sam im podjetj j gesl 
zas  reklami zlast ke j im navadn simboli~no tak d  
prispoob ` ozna~uj izdele k g tovarn ogla{ i priporo~a 
 Mnog podjetj zdru`ujej  imeno podjetj obene tud geslo tak 
d ima im podjetj dv funkcij hkrati ozna~uje(propagira podjetj 
sam i izdelek Zat moraj dobr oglas znat redn pomensk 
povezovat im podjetj  geslom k ji slu` ko oglasn krilatic 
n kater s potro{nik tak navadijo d s enoumn i t pozitivn 
ozivajo.
 Zanimi j psiholo{k u~ine trajn zvez me imeno podjetj i 
izdelko samim ljudj za~nej polagom istovetit im podjetj  
izdelko sami-deln t velj z avtomobilsk tovarne
 Istovetenj  lahk postan cel {kodljiv k nekopodjetjizgub
prvotn izklju~n   pravic d imena izdele    isti  imeno 
prodajoj tud drug proizvajalci npr. aspirin i tak j prvotn 
izdelovale o{kodovan e kupc spra{ujej l p imen izdelk i ni
p proizvajalcu.
 Zat s moraj proizvajalc na~rtn prizadevati d  pomo~j 
krilati i gese nagla{aj razlik me izdelko i tovarno.
 Tak s u~inkovitos imen podjetj preizku{al tud na~rtno P 
metoda prosti asociaci s n 10 {tudenti izvedl preizku  imen 
Coc-Cola Peps-Col i Dixi-Cola kje s moral preizku{anc 
napist prv besedo k s ji j o vsake od ime porodila 
 Najve~kra j bil napisan besed piti pr Peps-Col 4-krat pr 
Coc-Col 3-kra i pr Dixi-Col 1-krat T j zanimiv to d s 
 te ~as pr Coc-Col imel reklam  geslom "@ej n  pozn 
letneg ~asa." p s j besed `ej pojavil pr Coc-Col l -krat 
[ zanimivej{ p je d s  j o imen Dixi-Col ka 2-kra 
pojavil besed Coc-Col ka pomeni d popolnom nehot postan man 
nan tovarn reklam z bol znano.
 Podob podjetj j z u~inkovitos reklam odlo~ilneg pomena j p 
obene tud sam n seb ob~utljiva Nekater `  svoj znamk i 
imeno vzbudij predstav naprednosti znanstven utemeljenosti 
ne~es ka j  mod ipd Podob podjetj j odvisn o vse vidiko 
njen dejavnosti(o kvalitet izdelkov med~love{ki odnoso me nj 
i porabniki,.....) N reklamn vpli podjetj pr ljude nenazadnj 
pliv cel njego ekolo{k odno d narave.

Tis  reklami: Pr tiskan reklam sta va`npredvse dv obliki
ogla  ~asopisi i  po{iljka p po{ti Holzschuhe razlikuj tud
me   informativn  i   plakativn   reklamo  prv  daj  obse`nej{
obvestila drug p s omej n gol naslov izdelk i tovarne Pr
prv reklam j tud t.i inkubacijsk dob krj{ ko pr drugi 
 Zarad preobse`nost ~asopiso dane nih~ ve n ber celeg 
~asopis i zat n posebn velik mo`nosti d b nekd naklju~n 
pogleda pra n oglasn stran Zat s reklam pojavljaj p cele 
~asopisu K j reklamn mest prvi n neke posebne mest t 
povzro~ pozornost ~ p s ponavlj brale tist de stran 
presko~i ko nek ~rn liso N splo{n j pote bolje ~ s reklam 
nekj n za~etk al n konc ~asopisa ke nih~ n za~n brat  
sredin ampa l n za~etk al n koncu Pra zarad teg gr 
pripisovati d b ta ogla dele`e najve~j pozornosti ke bralc 
n za~etk branj { n preganj ~as 





 Posebn stva s reklame k ji podjetj po{iljaj n dolo~en 
naslov posameznikov ka pr male ~lovek vzbud ne ponos d s 
ne jak pomembn ustanov spomn pra nanj 
 Gled vsebin reklam p velja d na b s npr oglas z knjig 
pojavljal n knji`ni strane ~asopisa kuharsk bukv n strane  
jdilnik ipd 
 Branos reklam pove~aj tud barve kje dvobarvn tis n povzro~ 
noben ve~j pozornost ko ~rn-beli j p {tir al ve barvn 
tisk Tak npr barvn tis n po stran velik reklam pomen ka 
85 ve~j u~inkovitos ko p zgol ~rno-beli.

Embala`  reklami: Embala` im povezovaln vlog me blago sami i 
reklamo Embala` im pomembn vlog ogla{anj i priporo~anja T s 
a~n njen reklamn vloga.
 Embala` mor izdele simbolizirati signalizirat i motivirat 
kupce sa izdele p mor tud olep{ati Zat j pomembn oblik 
embaa`e barv i vs ka j n nj zapisano 
 Slab vidn zapisan al man vsiljiv besed n ostanej  spominu 
Ljudj la`j sprejemaj i s ji bol vtisnej  spomi praviln 
geometri~n oblike Pr barva pra tak lo~im vpadlivej{e(rde~a 
rumena i man vpadljive(modra zelena barve Vsekako p j va`n 
tu barv ~r i podlag n kater so 
  splo{ne j celotn motivacijsk oblik embala` odvisn o 
ne{teti ~ustveni dejavniko potro{nikov.

Razsvetjav i barv  reklami:  izlo`b mor bit razsvetljav 
urejen tako d s lu splo n vidi kajt l tak stopaj prodajn 
predmet  ospredje Pr te p n smem mim dejstva d kupe splo 
n b {e  trgovino ~  izlo`b n b vide artikla k g namerav 
kupiti ` o dale p mor videt napis k g usmerj  trgovin 
kje prodajaj artikel k g namerav kupiti 
 Najbol{ je ~ j izlo`b ~i bogatej zalo`ena ve~kra j 
dobro ~ kupe lahk vid  notranjos trgovine kajt  ~  vid kak
ljudj upujej j to zan psiholo{k zapeljivo.
 ^ kupe n vid nekeg dolo~eneg artikla(npr stensk ur  
prodajaln ur s lahk zgodi d trgovin ka presko~i Dobr j 
pole artiklo imet tud cene kajt kupe najpre pregled vs 
izlo`be nat s odlo~ i gr pobli` pogleda i {el potem prid 
treute odlo~itve 
 Pra tak s pomembn tud barve Dokazan je d nek dolo~en barv 
spreminjaj nagonske ekstrovertiran i ~ustven reakcije Tak z 
ustvarjanj imag- pripisujej `ive kri~e~ barve ka p n v`g o 
konkretne nakupu k kupe pomisli d b izdele uporablja i s 
zat najve~kra raj odlo~ z bol umirjen barve Barv s { 
posebe pomembn pr `ivilski izdelkih kje npr kda mes izgled 
pr naravn svetlob pusto ~ p g praviln osvetlim p zope 
prido svo mik.
 Lahk b s mislili d ljudje k gledaj ist embala`o `ve le 
nanj splo ve n reagirajo Tod pr nekateri proizvajalci pra t 
ustaljenos podaj ne zna originaln kvalitete Znan s primeri k 
j nek tovarn p dolge ~asu skladn  trendi spremenil ti 
embala` i j pra zarad teg za~el prodaj upadati Nat p s s 
ope povrnil n star oblik embala` i prodaj j zope porasla.

Ponavljanj  reklami: Mnog reklame k s pritrjen npr n stebrih 
n stenah z vsakdanjeg "gledalca po~as postanej dolgo~asne Ke 
 prina{aj ni noveg ji s~asom prezre.
 Podobn b mogl bit  tistim oglasi k ji neprenehom nudij 
ljudem venda p moram t pre o~m imet { drug dejavnik ko 
npr pogostos pojavljanja Pr ponavljanj j p verjetnostne 
sklepanj ugotoviti d b {tevil bralce ostal enako ke s pojav 
eka  nov  bralcev  neka stari p pra tak ponovn paz oglas 




Starc j gled teg napravi poizkus i ugotovi d t re dr`i
 Tak s reklam  majhni {tevilo za~etni bralce tud p neke 
~asovne obdobj imel pribli`n enak {tevil bralcev oglas  
veliki za~etni {tevilo bralce p s tud n konc imel pribl 
ena {tevil bralcev 
 Oglas b tore veljal ponavljati venda n prepogosto Holzschuhe 
 gled teg izdela naslednj lestvic u~inkovitost oglasov:
 enkratn celostransk ogla (primerjaln baza                100
 dvakratn polstransk ogla                                    90,9
 {tirikratn ~etrtstransk ogla                               148,9
 osemkratn ogla n osmink stran                            133,3
 dvanajstkratn ogla n dvanajstink stran                   142,4

Humanizacij reklame: Psiholog imaj dandane resn pomislek o 
poplav reklam Reklam kon~n l pla~uj porabnik ke ogla{evalc 
dvignej cen  povpre~j z 13%  ZD poneko cel o 30 d 40% 
pole teg p reklam n dobe informato ampa l advokat k 
zagovar svoj podjetje.
 Tud anket potrjujejo d j preve oglaso i reklam porabnik 
odgvarjaj n tak vpra{anj  51 pozitvni odgovorov 
 Mend j bi prv J C Maloney k j opozori n za{~it porabniko 
re reklamami.



Priloga:
 Primerjav vpadljivost reklam zarad na~in tiska.
1 celostransk ve-barvn reklama
2 celostransk dvo-barvn reklama




                                               Rudol Su{ni 2.Ec

                                           







            