MALI DEŽEVNIK V ZGORNJEM POSAVJU

ODLOMEK IZ RAZISKOVALNE NALOGE 

Rezultati opazovanj gnezdenja malega deževnika (Charadrius dubius) ob reki Savi med Hotemežem in Pijavškim.

Čas opazovanj: marec 1996 - konec septembra 1996.

Med opazovanji nas je v preteklem letu še posebno pritegnil majhen rjavo-belo-črn ptiček, ki skuša na področju zajezitve HE Vrhovo kljub novemu, njemu nenaklonjenemu ekosistemu preživeti. Očitno pa ni pritegnil samo nas, saj je njegova fotografija na naslovnici OAS (Geister, 1995). Med eno od ekskurzij smo ga opazili tudi na smernih tablah v Šturmovcih. Njegove preizkušnje preživetja v svetu izginulih, zalitih prodišč smo skušali primerjati z razmerami na dveh prodiščih na Savi: Sevnica - Brezovo in Pijavško. Že prvi pogled na prodišči nas je navdal z žalostnimi občutki.

Sedaj jima še ne grozi zalitje zaradi načrtovanih elektrarn savske verige, grozi pa jim človekov pohlep po cenenem produ. Bodoča jezera tako najbrž ne bodo uničila teh prodišč, saj jih tedaj verjetno sploh ne bo več. Mali deževnik pa ni edini pernati prebivalec okroglih kamenčkov. Družbo mu delajo le malo večji mali martinec (Actitis hypoleucus) pa tudi kričavo razposajene in igrive bele ter sive pastirice (Motacilla alba, M. cinerea).

VSE O MALEM DEŽEVNIKU

Mali deževnik spada v družino deževnikov (Charadriidae). To so majhne do srednje velike ptice (14 - 58 cm). Noge imajo srednje dolge in ne posebno močan kljun. Stopala so brez plavalne kožice. Poleg malega deževnika smo pri nas opazili še enega predstavnika te družine - pribo (Vanellus vanellus). Rod deževnikov (Charadrius) predstavljajo v Evropi tri vrste: · beločeli deževnik (Charadruis alexandrinus), · komatni deževnik (Charadrius hiaticula), · mali deževnik (Charadrius dubius). Zanimivo je, da mu je znanstveno ime podelil svetovnoznani idrijski zdravnik in naravoslovec Janez Anton Scopoli (1786).

Oglašanje malega deževnika (312 KB)

Zvok iz CD-ja S pticami si delimo nebo - mobitel

Gnezdijo posamezni pari ali ohlapne manjše kolonije. Par ima svoj teritorij. Minimalna oddaljenost med gnezdi je 7 - 15 m (Leisler, 1975), običajno pa med 50. in 200. metri. Sklepamo (drugega gnezda sicer nismo našli), da sta bili gnezdi na deponiji med seboj oddaljeni 30-50 metrov. Jajca so ovalna in motnih barv. Osnovni barvni ton je modrozelen. Posute so z majhnimi rjavimi pikami in lisami, občasno tudi s temnejšimi pegami. Mere : 26 - 35 x 21 - 24 mm (Schönwetter, 1977) Ni regionalnih posebnosti. Povprečna teža je 77 g, skoraj praviloma pa so v gnezdu 4 (redko 3-5) z ožjimi konci proti sredini obrnjena jajca. Prvo leglo je v aprilu ali maju, drugo (redko) v juliju. Samica izlega jajca na približno vsakih 36 ur. Valjenja traja 24-25 (22-28) dni. Oba partnerja enakomerno valita, valjenje pa se začne po zadnjem znesenem jajcu.

VEDENJSKI VZORCI

Med valjenjem se ptič stisne k tlom, tako da gleda morebitno bližajočo se nevarnost z enim očesom. Če se gnezdu preveč približamo, steče nekaj korakov od njega in otrpne. To skuša narediti čimbolj neopazno, da ne bi izdal njegovega položaja. Včasih odleti, tudi za več kot pol ure. Pred odhodom gnezda ne prekrije (zaradi sonca, plenilcev). V lepem vremenu so jajca neposredno izpostavljena sončnim žarkom. Odrasla skrbita za prezračevanje s stojo na na pol pokrčenih nogah. V podobnem položaju ga opazimo tudi tedaj, ko mladiče oskrbuje z vodo prinešeno med prsnimi in trebušnimi peresi.

Posnemanje zlomljene peruti (nezmožnosti letenja).

Ptica se s spuščenim enim od kril (zdi se zlomljeno) med oglašanjem oddaljuje od gnezda ali zaroda. S čakanjem dopušča plenilcu, da se ji zelo približa, nakar zopet steče nekaj metrov stran; to večkrat ponovi. Ko se zdi, da je plenilec že dovolj daleč in ne ogroža več zaroda, pa v trenutku »ozdravi« in poleti nazaj v bližino gnezda. To smo tudi sami večkrat doživeli, mentor celo na cesti med njivami pri Hotemežu. Na osnovi tega sklepamo, da je na njivah potekala gnezditev.

PREHRANA

Na njegovem jedilniku prevladujejo v glavnem žuželke pa tudi pajki in drugi majhni nevretenčarji. Med žuželkami pleni nekatere hrošče, ličinke kačjih pastirjev, dvokrilce, muhe, kobilice, gosenice metuljev in vešč ter strigalice. Prehranjuje se tudi s postranicami (vrste rakcev), tubifleksi, pijavkami, mehkužci (majhne školjke, polži). Redko uživa rastlinsko hrano, predvsem semena trav, šašev pa tudi preslic in nebinovk. Mladiči se že dve uri po izvalitvi odzivajo na premikajoče objekte (nevretenčarje) s kljuvanjem.

Končni cilj naloge je priprava z dejstvi utemeljenega predloga ustreznim občinskim organom (Sevnica, Krško). Ta naj pripomore k zaščiti preostankov prodišč pred vsakovrstnim izkoriščanjem in pretirano človekovo prisotnostjo (ribolov...).

Avtorji: Katja BEZJAK, Lea KREJAN, Senta NUNIĆ, Jasmina PINOZA (vse 7. r.), Vesna NOVAK (8. r, 1. letnik Gimn. Celje-Center), Lidija VINKLER (8. r, 1. letnik Sr. ekon. š. Celje) in mentor Dušan Klenovšek.