


           EKOLOGIJA

  PROBLEMI ONESNAEVANJA VODA








                                        Ales Mrkela, 8.a
Maribor, 20.5.1992                      Sandra Repolusk, 8.b   
         


KAZALO

   I. Naslov ............................................. 1
  II. Kazalo in uvod ..................................... 2
 III. Onesnaevanje voda ................................. 3
  IV. Metode cicenja odpadnih voda ...................... 5
   V. Jadran - greznica sredozemskih drav ............... 7
  VI. Nafta v morju ...................................... 8
 VII. Ribe iz Jadrana .................................... 9
VIII. Reujmo domace morje ............................... 10
  IX. Lepe elje ......................................... 11  



















UVOD

Ta brourica je namenjna vsem, ki jim je kaj mar za nae morje
in naravo. V njej boste nali razlicne podatke o onesnaenosti
oceanov in morij. Hkrati pa je to tudi referat pri geografiji na
temo Ekologija. Misliva, da bi se vsak osvecen dravljan moral
zamisliti nad problemi ekologije in skual kaj spremeniti. Upava,
da se bo kaj od tega kar je spodaj napisano, spremenilo, saj ne
bi rade ivele v nemogocih razmerah za ivljenje. Pa tudi nai
bodoci otroci so vredni, da vidijo naravo takno, kakrna je. Ali
ne ?

                                  Avtorici :












ONESNAEVANJE VODA

   Voda je ivljenjsko potrebna dobrina. Celotna biosfera temelji
na tej preprosti kemijski spojini. Tudi v gospodarstvu igra voda
nadvse pomembno vlogo, saj je neobhodna dobrina, industrijska
surovina, prenaalka energije in celo energetski vir, lahko je
transportno sredstvo in tako dalje. To povzroca kvalitativne in
kvantitativne spremembe v oskrbi z vodo, ki pa ima svoje vplive
na drubo, na nacin gospodarjenja in na cloveka samega.

   Kljub temu, da ivimo v Sloveniji, ki ima takne klimatske
razmere, da je vode skozi celo leto dovolj, nastajajo problemi
pri oskrbi z vodo. To pa e ni vse. Tudi v bodoce se nam ne
obetajo bolje razmere, saj se bodo ti problemi e zaostrili.
Prav zato je potrbno vse vodne vire in tekoce vode iz ekolokega
stalica tudi zacititi.

   kodljive stvari pridejo v vodo po razlicnih poteh, predvsem
iz atmosfere s padavinami in kot direktne polucije v tekoce vode.
V tekoce vode in hidrosfero prihajajo predvsem snovi, ki so
odpadki najrazlicnejih dejavnosti cloveka. Pri gospodarjenju z
vodo velja pravilo, da je polucija odpadnih voda enaka vstopni
kolicini vode v sistemu. Torej je problem vodnega gospodarstva,
poleg zagotovitve zdravega vodnega vira, tudi cicenje odpadnih
voda. Po podatkih je poraba vode in stopnja obremenjevanja vode
zelo razlicna. Tudi kvalitativno in kvantitativno se sestava
necistoc v vodi, glede na uporabo vode, mocno razlikuje. 

   Najbolj pomembno je locevanje odpadnih voda. Izmed drugih, sta
najpomembneji dve vrsti odpadnih voda :

   - KOMUNALNE ODPADNE VODE, te vsebujejo le mikrobioloko     
     razgradljive snovi

   - INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE, te pa vsebujejo predvsem       
     anorganske spojine in teko razgradljive ali pa sploh ne  
     razgradljive organske snovi
 
   Odpadne vode, ki jih prispevajo komunalne odplake, so obicajno
v razmerju z uporabljeno vodo skoraj 1 : 1 ( 80 : 78 ). Nekatere
od teh voda lahko brez predhodnega cicenja spustimo v mestno
kanalizacijo, nekatere pa ele po cicenju pred iztokom v
kanalizacijo.

   Pri industrijskih odpadnih vodah je razpon porabe vode na
enoto proizvoda ( obicajno na 1 tono ) zelo razlicen, zato pri
aprosinaciji locimo industrijo v dve skupini :

   - OBRATE S TEHNOLOKIMI POSTOPKI, ki potrebujejo veliko vode, 
     drugace jim recemo tudi - MOKRA INDUSTRIJA



   - OBRATE IN TEHNOLOKE POSTOPKE, ti pa potrebujejo malo vode, 
     drugace - SUHA INDUSTRIJA

   Vse odpadne vode iz ivilske industrije imajo visok odstotek
predvsem organskih spojin, torej mocno vzvian BPK5. Omembe 
vredna je tudi povecana kolicina fosforja in kalija, posebno v
tistih predelavah, kjer imamo opravka s celicnim sokom kot
dodatek - na primer predelava krompirja...

   V tekoco vodo in podtalnico pa lahko pridejo tudi kemikalije,
ki jih uporabljamo v kmetijstvu, saj jih izperejo vode z agrarnih
povrin. Obicajno gre za ostanke raznih herbicidov, insekticidov,
fungicidov in mineralnih gnojil ( N, P, K,... ). V primerjavi z
drugimi dravami posvecamo premalo pozornosti podtalnici in
cistim vodotokom. Premalo tovarn ima vgrajene cistilne naprave
in druge, vse vec kot potrebne stvari. Veliko vec pozornosti bo
potrebno posvetiti smotrni rabi teh sredstev in pa seveda vodi.





































METODE bIbENJA ODPADNIH VODA

   Odpadne vode ( odplake ) so vse tiste vode, v katerih je
povecana kolicina snovi, ki se nahajajo v naravni vodi in tiste
primesi, ki jih v naravni vodi ni ( ivo srebro, elezo, svinec,
baker, krom, nikelj, in druge teke kovine ). 

   Necistoce vode so v odpadnih vodah v topni ali netopni obliki.
Med tema dvema tema dvema skrajnostima pa poznamo e suspenzije
in emulzije, ter koloidne raztopine, ki povzrocajo v vodi motnost
- KALNOST VODA. Topnost snovi v vodi je odvisna od topnostnega
koeficienta snovi, ta pa je odvisen od raznih faktorjev 
( svetloba ).

   Vecje delce odstranimo s pomocjo mehanskih filtrirnih naprav,
ki so lahko po konstrukciji zelo razlicne in prilagojene potrebam
in namenu cicenja... Manje delce pa izlocimo iz odplake z
sedimentacijo, oziroma s posebnimi locilniki ( posnemalnik ).

   Posedanje, oziroma posnemavanje lahko reimo na zelo razlicno
tehnicno izvedljive nacine. Kateri postopek pa izberemo, pa je
odvisno od raznih faktorjev. Med odlocujoce spadajo : 
   - hitrost posedanja
   - hitrost razpadanja
   - emulzije
   - kolicina odpadne vode in njena sestava

   V glavnem gre za tehnike, ki so znane v kemijski tehnologiji
( filtriranje, dekantiranje,... ).Posebno teavo pri cicenju
odpadnih voda povzrocajo koloidi. S specificnimi barvnimi
sredstvi lahko reimo tudi te teave. V vodi raztopljene snovi
izlocimo na dva nacina :
   - kemijski nacin
   - biokemijski nacin

Med zelo velike onesnaevalce voda tejemo :
   - krobarne in sladkorne tovarne
   - velike klavnice
   - rafinerije olj in nafte

   V obratih, kjer potekajo razne fermentacije, je potreba po
vodi zelo razlicna. Vinarstvo in pivovarstvo obicajno smatramo
za neproblematicne porabnike vode. Toda fermentacija mela v smeri
citronske kisline, mlecne kisline, pekovskega kvasa, etilnega
alkohola in druge povzrocajo s svojimi odpadki resno ekoloko
nevarnost za vodotoke. Enako je pri fermentaciji v smeri
antibiotika in vitaminov.

   Razen mest, ki nimajo cistilnih naprav, ogroajo nae reke e
galvanski obrati, usnjarne, tekstilna in papirna idustrija,
rudniki, obrati kemicne industrije in ivalske farme. 


Najpogosteje je, da te vrste industrije nimajo cistilnih naprav
ali pa so neprimerne. Poleg vseh razlogov pa so krivi za tako
stanje tudi neusklajeni pristopi k sanacijam. Vzroki za tako
stanje tice med drugim tudi v neusklajenosti komunalnih slub za 
preskrbo s pitno vodo, za kanalizacijo in za odstranjevanje
odpadkov. Povsod v Sloveniji je prakticno neprimerna zacita
podtalnice - varnostne cone pa so neurejene.

   e leta 1967 so strokovnjaki izracunali, da Slovenci
onesnaujemo reke tako, kot bi nas bilo sedem milijonov. Leta
1973 so 'izracun' ponovili in 'smo se e namnoili' na osem
milijonski narod.

   Leta 1960 smo dobili zakon o vodah, leta 1966 je bila izdelana
dopolnitev, leta 1974 je bil sprejet spet nov zakon,... Vse pa
kae, da zakoni nic ne zaleejo, ker jih ne spotujemo. Pa cetudi
zakon predvideva stroge kazni, voda s tem ni reena. Mnoge
tovarne e vedno raje placajo kazen in z milocino odslovijo
ribice, kot pa, da bi zacele graditi cistilne naprave, ki pa,
roko na srce, niso ravno poceni. Sicer pa-Od kod vzeti denar ?

   Vedno znova pa ugotavljamo, da ni reitev le v tem, da
podjetja kupijo cistilne naprave, ampak da kupijo take, ki bodo
zares cistile in ne bodo s svojimi 'stranskimi proizvodi'
nazadnje tudi same onesnaevale okolje. Zgodi se, da cistilne
naprave ne delujejo, pa sanitarni inpektor zamii na obe ocesi.
Saj zagotovo ni v interesu obcine, da ustavi proizvodnjo, se
odpove dohodku in ustvari med ljudmi eksplozivno politicno
razpoloenje.

BOHINJ IN BLED

   Gorenjci so po malem e zaskrbljeni zaradi Bohinjskega jezera,
ki zacenja ob bregovih kazati prve znake umazanije, e dolgo in
resno, pa zaradi Blejskega jezera. Govorijo tudi e o tem, da je
turizem mnogo huji onesnaevalec okolja, kot industrija.

NAE NAJBOLJ ONESNAENE REKE

   Poleg dela Save in Sore so najbolj kriticno onesnaene reke:
Mura, Notranjska Reka, Paka, Savinja, Voglajna, Mea, Idrijca,
Drava, Ljubljanica, Krka in celo nekdaj 'bistra' Soca in e deset
in deset potokov, v katerih so se e pred petnajstimi leti
sprehajali 'obcutljivi' raki.










JADRAN - GREZNICA SREDOZEMSKIH  
           DRAV

   Medvladna oceanografska komisija, ki dela pod pokroviteljstvom
Organizacije Zdruenih Narodov za prosveto znanost in kulturo 
( UNESCO ), je mnenja, da se onesnaevanje oceanov na naem
planetu tako hitro iri, da bodo imeli e nai otroci deset do
sto krat huje probleme z onesnaevanjem morja, kot jih imamo mi
danes.
   
   Profesor doktor Alain Bornbard, ki ima ob Sredozemskem morju
opazovalnico, je ugotovil, da bo severni del Jadrana povsem mrtev
v priblino desetih letih. Sredozemlje pa bo, ce ne bomo ukrepali
vsi, ki ivimo ob njegovih obalah ( UMRLO ) v dvajset do
petindvajsetih letih.

   Doktor Joe tirn meni, da je na Jadranu najnevarneja
italijanska industrija z odplakami tekih kovin in
fitofarmacevtskimi pripravki.

   V to nao veliko kotanjo odpadkov ( v Sredozemsko morje )
zlijejo obmorske drave na leto kakih  300 000 ton nafte ali
njenih drivatov. Leta 1975 naj bi po predvidevanjih ta kolicina
presegala 500 000 ton, leta 1980 pa 650 000 ton.
   
   Po podatkih glasnikov Zdruenih Narodov se je po odprtju Sueza
kolicina nafte, ki jo vozijo v razne smeri po Sredozemlju
povecala od sedanjih 1650 milijonov na 2000 milijonov ton na
leto.

   Razen tega pa v Sredozemlju zelo hitro naraca tudi kolicina
tekih kovin, detergentov, plastike vseh vrst in na milijone ton
smeti iz gospodinjstva.

   Ob tem pa ima Sredozemlje - zlasti Jadran, razmeroma ibke
morske tokove, kar onemogoca ucinkovito meanje vodnih mas z
zrakom in med seboj. Temperatura globinskih plasti pa je dokaj
stalna.

   Vecja vodna meanja onemogoca Gibraltarska oina, ki zapira
pot vecini tokov svee morske vode. V takih okolicinah, menijo
ocenogrfi, se v normalnih razmerah vodne mase popolnoma obnovijo,
pri prvih 150 metrih globine v priblino osemdesetih letih.

   Tako zastrupljen Jadran in Sredozemlje, pa bi se cistila nekaj
stoletij ali pa e dlje. V takih razsenostih deluje narava
podobno kot v podzemskih jamah, kjer tisocletje ne pomeni veliko.





NAFTA V MORJU

   V vse oceane se na leto zlije deset milijonov kubicnih metrov
nafte ali njenih derivatov. Razlog za to lei deloma v velikih
in tekih tankerskih nesrecah, deloma pri cicenju, nekaj pa ga
izlijejo v morje zaradi malomarnosti. Tak morski zaliv kot je
Jadran, po mednarodnih pravilih ne bi prenesel nobene naftne
obremenitve. tevilo tankerjev, ki plujejo po Jadranu, pa se je
v zadnjih letih vseeno naglo vecalo in se e zdaj poviuje.

   be e brez nafte ne moremo, potem je potrebno, tako kot povsod
drugod, zagotoviti najskrbneje zacitne ukrepe. Predvsem je
potrebno dobro zacititi vse tankerske plovne poti, omejiti
velikost tankerjev, hkrati pa je nujno v vse investicijske
programe vnesti tudi izdatke za ustrezno radarsko mreo za
potapljace, za ladje ( opremljene za taken boj proti razlivanju
nafte ), za helikopterje, ter porocevalsko slubo. 

   Boj proti razliti nafti je zelo zapleten in odvisen od veliko
dejavnikov. Nanj vplivajo med drugim veter, morski tokovi, cas
in kraj razlitja, temperatura, plimovanje in e kaj.

   Nafta ustvari na gladini vode nepropusten film, unicuje
plankton, ki s pomocjo fotosinteze ustvarja kisik. Hkrati pa se
z zmanjevanjem planktona, zmanjuje kolicina rib. Naftni film
preprecuje prehod plinov in soncne svetlobe med vodo in zrakom.
Zaradi tega je ogroenih precej morskih organizmov, izmed vecjih
pa modra riba, ki drsti v Jadranu tako, da so ikre v zgornjih
plasteh vode. Od nafte pa so prizadeti tudi morski ptici, ki
mnoicno poginjajo, ce pa preive, jim meso smrdi po nafti.






















RIBE IZ JADRANA

   Ribici e vlecejo iz Jadrana zastrupljene ribe. Iz tevilnih
raziskovanj, pa tudi od podjetnikih organizacij in ne nazadnje
tudi od ribicev, nenehno dobivamo opozorila, da v Jadranu zdaj,
zdaj ne bo vec mogoce loviti karpin, oslicev, orad, rakov,
zobatcev in zlasti ne najkakovostnejih rib. Podobno kot mi,
ugotavljajo tudi Italijani in panci. Sporocajo, da so nekatere
vrste rib v njihovem delu morja e izginile. Racunajo pa, da bo
cez deset let povsem zmanjkalo hrane za obstoj rib. Jadranski
ribici vedo povedati, da strupi, ki jih zlivamo v morje, pri
ribah verjetno ucinkujejo na okostje in oci.

   Sicer pa oboleva vse vec ljudi, ki se kopajo v tako
onesnaenem morju. Dobe izpucaje na koi in e razne druge
stvari. Tracani, ki so prepovedali kopanje v svojih vodah dobro
vedo, kaj je morje - LEGLO NESNAGE !




































REUJMO DOMAbE MORJE

   Lokalno imamo morje tu in tam e cisto. Obseg onesnaenja pa
se kot kuga naglo iri na vse strani. Lokalna arica se
zdruujejo in ucinkujejo naprej e z vecjo mocjo, poleg tega pa
okube zelo hitro prenaajo tudi tokovi in vetrovi. Kar danes
velja e za sorazmerno cisto, je lahko e jutri leglo nesnage.

   Piran in Izola sta sorazmeroma dobro uredila odtoke v morje,
vendar pa ostaja nereeno vpraanje Kopra in Koprskega zaliva,
kjer degradacijski procesi hitro naracajo, poleg tega pa je tu
e pristanice, ki e dodatno onesnauje Jadransko morje.

   Zaenkrat velja nacelo, da morje ob slovenski obali ni nevarno
za zdravje kopalcev. Res pa je, da so stalno nevarna podrocja
znotrej Koperskega zaliva, od usterne pa do izliva reke Riane,
celotna obala Izole, od avtokampa, pa vse do rta pred Simonovim
zalivom, piransko pristanice in e in e... . Med tem so nekaj
aric e umirili, nastajajo, oziroma porajajo pa se vedno nova.
Tudi to dokazuje, da je clovek e zacel razmiljati o EKOLOGIJI!







































                         LEPE ELJE





              Na koncu vam elimo, da bi vas naa

                 brourica vsaj malo osvestila

                  in da bi se vkljucili v boj
 
                     proti onesnaevalcem

                          okolja !!!

                               .





















                           Avtorja :

                         Ales Mrtkela
                        Sandra Repolusk 
