

                   O@IGALKARJI - CNIDARIA
          
         O`igalkarji so se razvili iz vrtin~arjev, ki so opustili
         premikanje in so ve~inoma pritrdili na dno - postali so
         sesilni. Stem ko so postali sesilni se je njihova zgradba
         mo~no poenostavila. Iz ~revesja vrtin~arjev so nastale okrog
         ust lovke. ( zato so o`igalkarji zvezdasto somerni ). Z
         zadnjim delom telesa pa so se pritrdili na podlago.
           Ker so se nehali premikati so okrneli gibalni organi,
         mi{i~evje , vmesne plasti `iv~evja, vezivo, izlo~ala in
         pomo`ni spolni organi. Na koncu sta ostala le {e ko`a, ~revo
         in majhen del vmesne plasti. Zaradi sesilnosti pa so
         pridobili tudi nekaj novih organov. Iz strelnih pali~ic
         vrtin~arjev so se razvile o`igalke, katere uporabljajo
         o`igalkarji za obrambo in za lov hrane.
           Sesilnost je vplivala tudi na telesno somernost. Telesna
         somernost je pre{la namre~ iz dvobo~ne v zvezdasto.
           Zaradi sesilnosti in nespolnega razmno`evanja z delitvijo
         in brstitvijo so nastale tudi dru`ine in kolonije. Mladi~ je
         zrasel na materi ne da bi bil z njo organsko povezan.
           Vendar pa se o`igalkarji razmno`ujejo tudi spolno. Spolni
         osebki meduze so postali pozneje premi~ni.
           Pri spolnem razmno`evanju nastane iz oplojenega jaj~eca
         brezustna dvobo~no somerna migetalkasta ( li~inka ) li~ina
         ( lat. planula ), katera se pozneje preobrazi v polipa.
           O`igalkarji `ivijo predvsem v morju. Le redki so se
         naselili tudi v sladkih vodah.
          
          
                   KORALNJAKI - ANTHOZOA
          
           H koralnjakom {tejemo veternice. To so posami~ni osebki,
         ve~ino posami~ `ive~i polipi, ki nimajo ne zunanjega ne
         notranjega ograodja, so povsem mesnati se pravi mehki. Neko~
         zadnji del valjastega telesa vrtin~arja se je razvil
         podplatasto mi{i~asto nogo s katero vaternica po~asi leze po
         podlagi. Ta mi{i~asta noga, ki je prej predstavljala zadnji
         del telesa predstavlja sedaj spodnji del veternice.
           Zgornji konec, ustno polje, je {ir{e. Tu so podolgovata
         usta, ki se ob po`iranju plena raz{irijo. V notranjosti je
         pri odprtih ustih mo`no opaziti `relo.
           Ub robu ust so v ve~ih vencih name{~ene {tevilne lovke, ki
         so votle, zalo iztegljive in kr~ljive ter oboro`ene z ve~jim
         {tevilom drobnih o`igalk. O`igalke predstavljajo mikroskopsko
         majhni mehur~ki napolnjeni s strupeno sluzjo ki v dotiku z
         vodo v trenutku nabrekne. Na spodnjem koncu je v teko~ino
         uvihana kapilarna cevka, ki se ob nevarnosti spro`i. Nekateri
         o`igalkarji imajo ve~ vrst o`igalk. Izrabljene ali odtrgane
         o`igalke nadome{~ajo sproti nove.
           Edino pri koralnjakih se je od vseh o`igalkarjev ohranila
         vi{ja razvojna stopnja ~revesa. Koralnjaki imajo mo~no
         nagubano ~revo. Gobe ~revesa se na pre~nem prerezu vidijo kot
         mi{i~asti pretini, s katerimi se prebavna povr{ina mo~no
         zve~a.
           V gubah ~revesa se razvijejo preproste plodilne `leze.
         Nekateri koralnjaki so dvospolnikih pri drugih pa sta se
         spola lo~ila. Potomci so migetalkaste li~inke ki `ivijo v
         planktonu. Li~inke nato potonejo na morsko dno, ko jim zraste
         nekaj lovk in pretinov ( ~revesnih gub )
           Nekatere veternice se mno`ijo tudi s pre~no delitvijo ali
         pa tako da se lo~i kos noge iz katere nastane nato nova
         majhna `ival.
           Veternice nimajo ogrodja. Imajo pa precej dobro razvito
         mi{i~evje v ko`i, lovkah in v pretinu. Ker so veternice
         sesilne so izgubile osrednje `iv~evje, s epravi mo`gane,
         `iv~ne vrvice... Ostala so le redka mre`na `iv~na vlakna z
         `iv~nimi celicami. Le posamezne ~utnice na robovih opravljajo
         vlogo ~util.
            Dru`inski osebki so nastali tako, da se osebki, ki so
         nastali z delitvijo ali brstenjem na mati~nem osebku niso
         osamosvojili. Ostali so med seboj organsko povezani. Mo`nost
         premikanja so dokon~no izgubili. Le njihove li~inke lahko v
         planktonu plavajo z migetalkami. Dru`inski osebki pa imajo `e
         ogrodje, notranje ali zunanje iz apnenca ali ro`evine.
           ATOL
          
          
                   KLOBU^NJAKI - SCYPHOZOA
          
           Klobu~nja{ki polipi so se razvili iz preprosteje razvitih
         koralnja{kih polipov brez ogrodja. Nimajo ve~ mesnatih
         pretinov.
           Ob ustih je ko`a zavihana navzven v ustni sto`ec, se pravi
         da `rela ni ve~. Lovke so razvr{~ene okrog samo {e v enem
         vencu, se pravi da jih je manj. Lovke za razliko od veternic
         niso votle.
           Le pri redkih vrstah klobu~njakov `ivijo polipi v dru`inah.
           Pod meduzinim klobukom visi resast ustni sto`ec. ^revo je
         nekako vre~asto, imale {tiri podol`ne plitve gube.
           Ker je telo meduze splo{~eno in raz{irjeno je ~revo bolj
         zamotano. Srednji raz{irjen del z ostanki ~revesnih gub rabi
         kot `elodec.
           Klobu~njak ima dobro razvita kro`na mi{i~na vlakna na
         spodnjem delu klobuka. To mi{i~evje mu slu`i za gibanje,
         kajti znjim izstiska vodo in tako skokoma plava z zgornjim
         koncem naprej.
           Rob kljobuka je narezljan v krpe. V zarezah med krpami so
         zrasle lovke in in beti~i s ~utnimi organi
           Razvojni krog: - li~inka planula
                          - potone in se preobrazi v malegaga polipa
            scifopolipa
                          - polip z brstenjem nespolno mno`i
                          - naslednje leto se za~ne polip pre~no
            deliti - strobizacija
                          - iz plo{~ic efir se v planktonu razvijejo
            klobu~nja{ke meduze
           Razen z brstenjem se polipi razmno`ujejo tudi s pre~no
         delitvijo.
          
             UHATI KLOBU^NJAK SE NAPRIMER KOT ODRASEL KLOBU^NJAK DELI
         ve~krat zaporedoma. ^leni se najprej dr`ijo drug drugega. Za
         razliko od drugih se ti ~leni ne razvijejo v polipe, temve~
         se lo~ijo od matice, obrnjeni z usti navzdol. Nato `ivijo v
         planktonu dokler se ne preobrazijo v klobu~asto meduzo.
          
          SPOLNO
           Razmno`uje se le meduzni rod. V vdolbinah na dnu klobuka so
         pod ko`o plodilne `leze. Ve~inoma so lo~enega spola. Iz
         oplojenih jaj~ec se razvijajo jaj~aste migetalkaste li~inke,
         ki so brez ust in v morju plavajo le kraj{i ~as. Zatem ko
         potonejo se pritrdijo s sprednjim koncem na podlago in se
         probrazijo v polipa. Polip se potem ko zraste mno`i z
         brstenjem.
           ( kot zanimivost: nekateriri polipi izgubijo sesilni rod
         ter se postopoma preobrazijo naravnost v malo maduzo )
          
          
                   TRDO@IVNJAKI  - HYDROZOA
          
           Trdo`ivnjaki so najmlaj{a veja o`igalkarjev in so najbolj
         preprosto zgrajeni. @ivijo ve~inoma v morjih. Le redke vrste
         so se naselile v sladke vode. Zaradi prilagoditve `ivljenja v
         sladki vodi so se tudi mo~no spremenili. Morske vrste -
         hidropolipi `ivijom v drevesastih ali mahastih dru`inah.
           Zaradi delitve dela se je mo~no razvila mnogoli~nost
         dru`inskih osebkov. O`igalke imajo le obrambni in spolni
         osebki
         Ogrodje jim predstavlja ro`evinasta poko`nica. Trdo`ivnjaki
         so najprerosteje zgrajeni.
           V ~revesu hidropolipa ni ve~ podol`nih gub. Vmesno plast
         predstavlja le tanka mrenica, katera se dr`e mi{i~na vlakna.
           Ukrog ust ima razvr{~ene polne ali pa tudi votle kr~ljive
         lovke.
           Polipov zunanji rob ustnega polja se razvije pri meduzi v
         plavalni zvon. Ob notranjem robu zvona se razvije mi{i~ast
         okrajec, kateri slu`i za premikanje. Deluje na enak princip
         kot pri klobu~njaku. Z izstiskanjem vode se premika.
           Ob robu klobuka se ponovno tvori osrednje `iv~evje, ~esar
         posledica je dobro razvito ~utilo za vid, voh in ravnote`je.
           Pove~ini se hidropolipi razmno`ujejo z brstenjemjem. Za
         spolni rod dolo~eni brsti se razvijejo v hidromeduze, ki so
         {e dr`ijo mati~nega osebka.
            Za ve~ino trdo`ivnjakov je zna~ilno da nimajo ve~
         polipskega rodu. Iz li~inke se namre~ direktno razvije prosta
         meduza.
          
          
            ZELENI SLADKOVODNI TRDO@IV
         Od svojih morskih sorodnikov se mo~no razlikuje. Mno`i se
         sicer z brstenjem vendar ne `ivi ve~ v dru`ini. Razmeroma
         velika jajca se posami~ razvijejo v ko`i. Obdajo se z trdim
         ovojem da lahko prezimijo. Spomladi zrastejo vpol drug
         centimeter dolge, gole, zelo kr~ljive `ivalce, ki se po~asi
         pomikajo po listih vodnih rastlin. Okrog ust imajo venec,
         kakih deset iztegljivih z o`igalkami posejanih lovk.
           Trdo`iv je zelene barve. Vzrok za zeleno barvo je to, da
         `ivi z enoceli~nimi zelenimi algami v simbiozi. Zelene alge
         so se mu razvile v ~revesu. Najdemo jih pa tudi v jaj~ecih,
         se pravi da je postala simbioza dedna. Trdo`iv da je algam
         hrano, sam pa se okori{~a kisika ki ga le te proizvajajo.
           Trdo`iv je dvospolnik. Spolne celice ima nakopi~ene pod
         ko`o. Celice pod ko`o tudi dozorijo. Ko dozore prodre
         enostavno ko`o in odplavajo v vodo.
           Omeniti moram {e polipovo trdo`ivost. Lahko ga razre`emo na
         {tevilne ko{~ke. {e tako majhne in iz vsakega bo zrasel nov
         trdo`iv.
