WPCX  
      2      B       N   -      I      Roman 10cpi #| x          n 10cpi Dbl-High     @  X@Roman 10cpi Roman 10cpi Dbl-High Roman 17cpi PRS  x 
   @            X@Roman 10cpi Roman 10cpi Dbl-High Roman 17cpi Roman 10cpi Dbl-High Italic Roman 10cpi Roman 10cpi Dbl-High Roman 17cpi Roman 10cpi Dbl-High Italic Roman 10cpi Italic tandard u    Q-500     )  X9  P                                           2      7     9  V   E   Z     PRoman 10cpi  7 x x x h    /Hx \	    @  X@Epson LQ-500                         EPLQ500.PRS  x 
   @            X@ 2 @     '  	    .     0  5   o    USUK  3'                                          3'Standard                                  6&                                          6& Standard u    Q-500     )  X9  P                                          ЫP#| x           2    h   r  -      \   G  b     Roman 10cpi Roman 10cpi Dbl-High Roman 17cpi Roman 10cpi Dbl-High Italic Roman 10cpi Italic Roman 12cpi   ˩x \	    @ =? @
 7 F F F h !  kF \	    @  X@&'i x x x h -  yx *f9  h  H 2      Z            ^       V   7 x x x h    /Hx \	    @  X@#m x x x h   ˩x \	    @ =? @
 7 F F F h !  kF \	    @  X@&'i x x x h -  yx *f9  h  H 5 x x x h I  x *f9  h  XH 7 d d d h \  3Id \	    @  X@? ? ? @ A A @ ? 	 B B C D D C B B B  F F E    'i                    
1   7    FOTOSINTETSKA BARVILA
       y    b x                    d       d d                                                                         y   
    
 a" 	FOTOSINTEZA !!!	ă

Redukcija ogljikovega dioksida v zelenih rastljinah je sigurno
najbolj razirjen kemijski proces na zemlji. Kolicina
asimiliranega ogljikovega dioksida je 11 na 10 ton letne, kar je
100 krat vec, kot celotna letna proizvodnja oglja, nafte im
mineralnih snovi skupaj. Mnoge iz teh ton so morale preiti v
kloroplast iz ene oblike v drugo. Zaradi tega je raziskovanje 
pigmenta v fotosintezi zelo pomembno. 

  'i  
a OSNOVNA VLOGA PIGMENTA V FOTOSINTEZIă

Prvi korak v procesu fotosinteze je absorpcija svetlobe
pigmentnemu sistemu kloroplasti. Fotokemijska energija, dobljena
z absorpcijo svetlobe  od klorofila na prvem mestu odvoji
elektrone iz vode in odvaja kisik. Odvojemi elektroni iz vode se
nadalje prenaajo preko razlicnih prenaalcev elektronov do 
NADP+ in izvruje njegovo redukcijo. Reducirani NADPH in ATP,
preobrazen z fosforilizacijo v procesu transporta elektronov,
naredijo osnovne asimilirane faktorje za nadaljno redukcijo
ogljikovega dioksida. 
   Po prvih ugotovitvah se absorpcija svetlobe  vri preko dveh
pigmentnih sistemov, oznacenih kot pogmentni sistem I in
pigmentni sistem II. Ti sistemi se razlikujejo po kemijski
zgradbi in fizicnih lastnostih molekul klorofila. Pigmentni
sistemi se oznacujejo e pri fotosintetskih enotah, katere so
definirane kot najmanja skupina med seboj povezanih molekul
klorofila, ki zadostujejo, da se izvri fotokemijski akt, to je
absorbcija kvanta svetlobe in prenosa do reagiranega centra in
pomaga pri osvobajanju elektronov.
   Idejo o obstoju fotosintetske enote sta prva dala Emerson in
Arnold (1932), katera sta na primeru odvajanja kisika ugotovila,
da je za eno molekulo odvojenega kisika potrebno 2500 molekul
klorofila in to tevilo poimenovala  "fotosintetsko enoto". 
Smatra se, da je primarni prejemnik elektronov v PS I ferodoksin,
v PS II pa plastokinon. V PS II elektroni od klorofila prihajajo
do plastokinona, ki se reducira. Oksidirani molekuli klorofila
hitro zapolnjujejo svoje elektrone na racun fotooksidacije
molekul vode. Z nadaljnim tokom elektronov od plastokinona do
citohroma F se zakljucuje krog prenosa elektronov, kateri
povezujejo PS II z PS I. 

  'i ! ua 	PIGMENTI KLOROPLASTOV	ă

Proces fotosinteze je odvisen od ucinkovitega osvajanja kvanta
svetlobe agregatnega pigmenta v fotosinteticnem tkivu rastlin.
Najpomembneji in najbolj zastopani pigment v kloroplastih je
klorofil. Zraven klorofila imajo pomembno vlogo v fotosintezi e
karotenoidi in fikubilini. 
   Od klorofila, v vijih rastlinah se pojavljajo klorofil A in
klorofil B, medtem, ko se druge oblike pojavljajo pri nijih
rastlinah, kot so klorofil C (temne alge, diatomeja), klorofil 

   *         p-++PP  Ԍ
D (rde~e alge) in klorofil E (Xantophyta). Posebna skupina
pigmentov tipa klorofila se pojavlja pri fotosintetskih
bakterijah.
   Karotenoidi sestavljajo veliko skupino zdruevanj, ki jih
poimenujemo terpenoidi, razdeljeni pa so v dve skupini :
 karoteni, kateri so ogljikovodiki in njihovi kisikovi 
derivati  ksantofile. Od karotenov v rastlinah se pojavljajo
beta karoten, lutein, violaksantin in neoksantin, pri nekaterih
pa tudi alfa karoten. Zanimivo je, da je lutein, ki je derivat
alfa karotenov najbolj zastrupljen ksantofil v tkivih vijih
rastlin. Danes poznamo preko 80 razlicnih ksantofilov, najbolj
zastopani pa so : leutin, violaksantin, neoksantin.
Dve osnovni vlogi karotenoidov :
zacita proti fotooksidaciji klorofila
absorpcija in prenos energije svetlobe do klorofila

  'i H
 a 	BIOSINTEZA PIGMENTOV	ă

Biosintezo klorofila in drugih pigmentov kloroplasta je
preucevalo veliko tevilo znanstvenikov. 
   Preobrazbasinteza klorofila se dogaja vzporedno z razvojem
strukture kloroplasta in je direktno povezana s preobrazbo
lamelarne strukture. Pomembno je, da kloroplasti nimajo kompletno
biosintetsko avtonomijo v sintezi klorofila ampak, da so odvisne
od drugih organelovmitohondrija za obskrbovanje osnovnega
biosintetskega enotenja, to je aminolevulinskih kislin.   F   F 
Zaradi tega je v dosedanjem raziskovanju temu problemu posvecen
velik pomen, e posebej v regulaciji biosintetskih poti.
Predvideva se, da je sinteza kljucnih encimov v biosintezi
klorofila regulirana z gentskimi jedri, medtem ko so encimi v
klorplasti pod kontrolo transkripcionotranslacijskega sistema
klorplasta ter niso omejevalni faktor za sintezo klorofila.
Raziskovanja z razlicnimi mutanti so pokazala, da vpliva na
sintezo klorofila in karotenoida vecje tevilo genov. Tako vpliva
na sintezo po Nasyrovu pri Arabidobsis thaliana nadaljnih 100
nealelnih genov. 

  'i x a 	VSEBINA PIGMENTA OZ. ODNOS NAPRAM FOTOSINTEZI	ă

Vsebina pigmenta je proucevana z zelo razlicnih aspektov. Pred
vsem zaradi tega, ker na sintezo pigmenta in njegovo vsebino
vpliva veliko tevilo tako notranjih, kot zunanjih ciniteljev.
Navedel bom samo najpomembneje :
vrsta, vzgoja rastlin
temperatura
osvetljenost in spektralni sestav svetlobe
mineralna prehrana
struktura, tip in sestava kloroplasta itd.
Za proces fotosinteze je prav tako pomemben odnos med posameznimi
pigmenti ; klorofila A in B, P700, karotenoida in drugih
pigmenton, prenositeljev elektronov, od strukture in sestave 

   *         p-++PP  Ԍ
reakcijskih centrov, kakor tudi odnos hitrosti preobrazbe in
razgradnje posameznega pigmenta. 
   Zraven genetske pogojenosti vsebine pigmenta pri posameznih
rastlinskih vrstah so lahko zunanji vplivi zelo pomemben
omejevalni faktor. Zaradi tega je zelo teko ugotoviti obstoj
dolocene korelacije med vsebino pigmenta kloroplasta, intenziteto
fotosinteze ter sinteze organskih materij oz. formiranje
prispevka pri koncnem rezultatu. Kot ociten primer nam slui
vsebina pigmenta in jacina fotosinteze v listih na razlicnih
"nadstropjih" ali pri vecletnih  drevesnih rastlinah. Tako so
se po rezultatih Lichtenthalerja razvijali listi pri zmanjani
intenzivnosti svetlobe napram listom, ki so se formirali pri
polni svetlobi ; ne razlikujejo se samo po morfolokih lastnosti,
temvec se pomembno razlikujejo tudi fizioloko. 
   Osnovna vloga pigmenta kloroplasta je spreminjanje svetlobne
energije v energetsko bogata zdruenja, nujno potrebna za
redukcijo ogljikovega dioksida.
   tevilna raziskovanja kaejo na to, da ne obstoja povezava med
vsebimo pigmenta in ucinkovitostjo fotosinteze, ker je le ta
lahko pogojena z nizom drugih vplivov, kot je struktura
kloroplasta, izgradnja membrane, velikost fotosinteti~ne enote,
odnos posameznega pigmenta kakor tudi struktura celotnega
fotosinteti~nega aparata vljucujoc tudi list in njegov poloaj
napram svetlobi. Razen pigmenta kloroplast so lahko omejevalni
faktorji posamezne komponente v verigi transporta elektronov,
plastokinov, citokrom f , P700 ter drugi. betudi v navedenih
delih pri raznih kulturah ni najdena pozitivna povezava med
vsebino pigmenta kloroplasta (klorfil in karotenoid) ter
prispevka, se ne more zanikati le ta v formiranju koncnih
komponent. Na proces fotosinteze vpliva niz faktorjev, ki na ta
nacin oblikujejo tudi rezultat. Zaradi tega se ustvarjeni
rezultati ne morejo pojasniti z posameznimi faktorji, ker so
rezultanti niz fiziolokih procesov, ki se pri rastlinah odvijajo
v procesu njihovega ivljenja. 
